Stara planina se razprostira v dolžini 550 km od Zaječara do Črnega morja. Približno 150 km Stare planine predstavlja mejo med Srbijo in Bolgarijo, približno 400 km gorovja pa deli Bolgarijo na dva dela in sicer na severni in južni del. Drugo ime za Staro planino je Balkan. Po tem hribovju je dobil ime celotni balkanski polotok. V najvišjih predelih Stare planine sneg v zimskem času ne skopni 3 do 5 mesecev. Debelina snega je med 30 cm do 2 metrov. Pretežni del dneva je hribovje obdano s snegom v senci, zato je kvaliteta snega visoka. To pomeni, da sneg na površini ne zaledeni.

Najvišji vrhovi na meji s Srbijo in Bolgarijo so::

• Golemi kamen (1969m)
• Dupljak (2032m)
• Midžor (2169m)
• Golema čuka (1957m)
• Vražja glava (1935m)
• Tri čuke (1937m)
• Kopren (1963m) i
• Srebrna glava (1932m)

V Srbiji pripada ta del hribovja občinam Zaječar, Knjaževac, Pirot in Dimitrovgrad. Najvišja gora v predelu Stare planine je Botev (2376m) in se nahaja že v Bolgariji.

Gore, ki so del Stare planine in se nahajajo že v Srbiji so:

• Babin zub (1758m)
• Žarkova čuka (1848m)
• Prilepski vrh (1905m)
• Tupanar (1955m)
• Lazarevi jagraci (1874m)
• Bratkova strana(1943m)
• Mramor (1760m) itd...

Skupna površina Stare planine na srbski strani je 1802 kvadratnih kilometrov. Z odločbo Vlade Republike Srbije je od leta 1997 Stara planina, ki zavzema 142.000 hektarjev, zaščitena kot naravni park.

Vsi izlivi rek Stare planine pripadajo Črnemu morju. V Srbiji se vse reke izlivajo v Timok ali Nišavo.

Timok izvira iz Babinega zoba, Nišava pa pod vrhom Koma (2016m) v Bolgariji. Ostale pomembne reke in potoki so: Toplodolska reka, Visočica, Dojkinačka reka, Jeloviška reka in Rosomačka reka. Reke in potoki se združujejo na sledeči način: Rosomačka reka se zliva v Visočico, Jeloviška in Dojkinačka pa se združita in zlivata v Visočico. Toplodolska reka in Visočica se združujeta in ustvarjata Temštico, ki se zatem zliva v Nišavo. V vsakem spodnjem toku Visočica ustvarja Zavojsko jezero. Najvišji slapovi na Stari planini so Čunguljski (42m) ter Pilj (64m).

Danes je zelo malo predelov kjer je možno prečkati gorovje iz ene strani na drugo stran. Na srbski strani je to samo prehod pri Vrški Čuki. Nekoč so za prehod uporabljali korito reke Saške pri Vratarnici, Kadi-Bogaz pri vasi Novo Korito in stari karavanski prehod pri Svetem Nikolaju, ki združuje vasi Ravno Bučije v Republiki Srbiji in Čuprene v Bolgariji.

Na Stari planini je potrjenih 1.190 vrst rastlin. Specificne vrste rastlin so Kristalni zvonček ter Pančićeva žabja trava, , ki jo je možno najti samo na Stari planini. Pravtako zelo redek je Plavi encijan (Gentiana alba), ki ga je moč najti na visokih apnenčastih stenah in je zaščitena vrsta. 24,5% celotne flore Srbije je moč najti samo na Stari planini.

Na Stari planini obstajajo sledeči naravni rezervati:

• Naravni rezervat Draganište, ki zajema smrekov gozd Picetum excelsae serbicum" (Rudski 1949).
• Naravni rezervat Golema reka, ki zajema avtohtoni gozd oz. pragozd bukve "Luzulo-Fagetum serbicum"
• Naravni rezervat Vražja glava, ki zajema planinski javorjev gozd "(Acer heldreichii)". V tem gozdu raste tudi redka vrsta rastlin " Pirola minor".
• Naravni rezervat Tri čuke, ki je najbolj zanimiv, ker na najvišjih vrhovih zajema redko podalpsko vrsto krivega bora Pinetum mughi) in predstavlja edini ohranjen predel borov.